Zjutraj smo se s kombijem odpeljali do našega izhodišča Sella Nevea. Tam smo parkirali in kupili karte za gondolo, s katero smo se povzpeli do koče Celso Gilberti. Ko smo se z gondolo pripeljali do omenjene koče smo ugotovili, da nas čaka izjemno lepo vreme, namreč v dolini je bilo vse megleno in kar precej hladno. Malo smo si ogledali okoliške vrhove, nato pa se odpravili preko Prevale na naš zastavljeni cilj Lopa. Do vznožja Lope je nezahtevna pot potekala delno po smučišču, večji del pa po melišču severne strani Lope. Ko smo prispeli do škrbine, levo Črnelski špici, desno Lopa, smo si nadeli čelade in se previdno začeli vzpenjati proti vrhu. Do vrha je bila pot kar razgibana in na nekaterih delih precej zahtevna. Ko smo prispeli na vrh je bilo veselje pohodnikov nepopisno (čudoviti razgledi, osvojen vrh, ki zaradi zahtevnosti ni obljuden). Ker se je iz Bovške doline dvigala megla smo se odločili, da daljši postanek naredimo, ko sestopimo nazaj do škrbine. Sestop je bil zahtevnejši od vzpona, zato dodatna previdnost ni bila odveč. Počasi smo se začeli vračati nazaj proti koči Gilberti, kjer smo se z gondolo odpeljali v dolino. Malo smo se še zadržali v dolini, nato pa se s kombijem odpravili nazaj proti domu.
Da je izlet uspel v popolnosti, smo se ustavili še v Aljaževem hramu v Dovjem, kjer smo se odžejali in si izmenjali nekaj besed o izletu. Pohodniki so bili z izbiro in izvedbo ture zelo zadovoljni, prav tako sva bila zadovoljna Roman in jaz ter ponosna na udeležence pohoda.
Zapisal: Franci Tavčar
Fotografije prispevala: Andreja Novak in Franci Tavčar
|