Pot nas je vodila iz Planice v Tamar, levo mimo Jalovčevega Ozebnika na Jalovčevo škrbino, okoli Goličice na vrh Jalovčevega Ozebnika in po južni strani na vrh Jalovca. Sestopili smo po zahtevnih skalnih policah zahodne strani Jalovca na Kotovo sedlo, mimo bivaka pod Kotovim sedlom v dolino Tamar do našega izhodišča v Planici.
Vreme nam je sorazmerno dobro služilo. Zjutraj je bilo najprej oblačno, dopoldne sončno, vendar je rahel vetrič skrbel, da ni bilo prevroče. Sredi dneva, ko smo bili na vrhu Jalovca pa je mrzel veter okoli vrha podil megle, tako da smo hitro sestopili par deset metrov nižje v zavetrje, kjer smo imeli daljši počitek. Popoldne, cel čas sestopa, smo imeli prijetno sončno vreme z lepimi razgledi na zahodne Julijce, čeprav se je s strani Krna slišalo grmenje in videli so se temni oblaki. V krajevno nevihto smo zašli šele v Mojstrani, ko smo se že peljali proti domu.
Hodili smo zelo dobro, snega v Ozebniku je le toliko, da smo ga lahko zaobšli, še najbolj previdni pa smo morali biti pri sestopu preko kamnitega zahodnega pobočja Jalovca, kjer je zaradi sorazmerno malo varoval prišlo do izraza prvinsko planinarjenje z iskanjem oprimkov v skalah. Za celo pot, kjer smo naredili 1880 m vzponov in spustov, ter skupaj z vsemi postanki na poti, smo potrebovali 12 ur.
Kljub težavnim odsekom na poti smo bili na koncu vsi veseli, da smo osvojili šesti najvišji vrh v Sloveniji in se brez večjih težav srečno vrnili v dolino.
Zapisal in fotografije prispeval: Roman Jelenc |
Dobrodošli na spletni strani Planinskega društva Škofja Loka. Naše planinsko društvo je naslednik podružnice slovenskega planinskega društva, ki je bilo ustanovljeno 24. januarja 1907. leta za škofjeloški sodni okraj s sedežem v Selcih. 12. maja 1929. leta je bil sedež podružnice s sklepom obcnega zbora tudi formalno prenesen v Škofjo Loko.
JALOVEC (2645 m)
