Tečaja se je udeležilo 31 tečajnikov iz desetih planinskih društev Gorenjske.
Zbrali smo se na Avtobusni postaji Škofja Loka. Najprej smo razdelili majice, ki jih je pripravilo MDO Gorenjske za svoje člane, tako stražarje kot tudi varuhe. Nato smo se podali na Lubnik. Med potjo smo prisluhnili ptičjemu petju, opazovali prvo spomladansko cvetje in teren, po katerem smo hodili. Opazili smo tudi nekaj stvari, ki so nas zmotile. To so bile predvsem preštevilne bližnjice. Našla se je tudi kakšna smet, največkrat kakšen izgubljen robec ali papirček od bombona. Vendar te smeti niso problematične, ker jih običajno Lubnikarji sami poberejo, ko gredo na Lubnik. Na srečo nismo srečali nobenega kolesarja, ki bi se trudil z nošnjo kolesa navzgor, ali ki bi se že spuščal v dolino, kar se na žalost tudi dogaja. Opozorili smo lastnika psa, naj ga da na vrvico.
Na Lubniku nam je Valentin Rezar povedal nekaj o zahtevah, ki jim mora koča zadostiti, da dobi naziv »Okolju prijazna koča«, nato pa smo si z gospodarjem Jurijem Štancarjem ogledali kočo.
Po kosilu, ki sta ga prijazno postregla oskrbnika koče, je Valentin Rezar razdelil diplome, značke in izkaznice novim gorskim stražarjem.
Srečanje pa smo zaključili z besedami: Naš planet je vedno bolj ogrožen zaradi zastrupljenega in onesnaženega okolja, kupov smeti, v katerih se dušimo, uničevanja naravnega okolja, gozdov, voda. Vsi skupaj in vsak posameznik smo dolžni, da začnemo ustavljati propad planeta. Še posebej planinci se moramo truditi, da ohranimo to, kar imamo. Imamo pa ogromno! Prelepo gorsko naravo, ki je še sorazmerno dobro ohranjena. Nikakor je ne smemo pustiti vnemar. Naši zanamci bodo namreč neizprosni sodniki našega početja. Mir v hribih, neokrnjena in čisti narava pa nas vsakič že sproti bogato poplačajo.
Zapisala in fotografije prispevala: Marta Bašelj
|