Naš cilj je bila samotna gora Sernio.
Prvi daljši postanek in zajtrk smo imeli pri koči Grauzarija, ki stoji pod mogočno steno Cime Dai Gjai in pogledom na Sfingo. Pot smo nadaljevali po gozdni stezici in travnatih pobočjih do sedla Gjaline, kjer se nam je prvič pokazal Sernio. Korak smo pospešili naprej proti gori, saj nas je vabila v svoje skale. Svež zrak, z odtenkom vročega sonca, in hladne sence v zavetju skal, nam je nudil čudovite razglede na Julijce in Dolomite ter na bližnje hribe, ki so nam povzročali želje po obisku. Na naših obrazih se je videlo veselje in energija, ki nas je v kar hitrem koraku peljala naprej od sedla Nuviernulis proti vrhu. Sama pot je lepo vidna, vendar brez varoval in zahteva pozornost posameznika. Na prostranem vrhu smo posedli po skalah, uživali razglede ob malici in seveda pozvonili za srečo in željo.
Vračali smo se po poti pristopa.
Z Janezom se vsem udeležencem lepo zahvaljujeva za super dan.
Zapisala in fotografije prispevala: Nataša Simjanov
|