Parkirali smo pod plazom Črlovec in se po nemarkirani poti (čez Gulce) odpravili proti vrhu Kukove špice. Kakšno uro in pol smo se zložno v ključih vzpenjali skozi gozd, nato pa smo prečili grapo Črlovca in prišli na odprto, strmo in šodrasto pobočje. Od tu do sedla smo se čimbolj skušali izogniti melišča, kar pa v celoti ni bilo mogoče. Od sedla do vrha je bila pot zaradi šodra in slabo vidne stezice kar zahtevna. Kljub visoki oblačnosti pa smo imeli dober razgled po mogočnih gorah v okolici, res lep ambient. Na vrhu se zaradi mrzlega in močnega vetra nismo prav dolgo zadržali. Ob sestopu do sedla je bila previdnost zaradi nevarnosti zdrsa še bolj potrebna. Krajše postanke in daljši postanek za malico smo iskali v predelih zaveterja. Od sedla do našega izhodišča smo del poti sestopili po melišču, preostali del pa po isti poti, kot za vzpon. Udeleženci, kot vedno na mojih izletih, odlično telesno pripravljeni, sproščeni, super ekipa. Pohvala.
Zapisal in fotografije prispeval: Franci Tavčar |