Na parkirišču pred starim hotelom v Škofji Loki se je zbralo šestnajst pohodnikov. Pričakalo nas je sončno jutro in z veseljem smo se podali na pot. Najprej smo se z osebnimi avtomobili odpeljali do Mačkovega grabna. Pot smo nadaljevali peš skozi vas Setnica, mimo cerkvice sv. Uršule, naprej na Grmado.
Čeprav se je pot ves čas strmo vzpenjala, smo uživali v prelepih razgledih in občudovali raznovrstno cvetje, zlasti modre zaspančke in rožnate jožefince, ki smo jih nekateri videli prvič. Na vrhu smo se okrepčali in spočili, nato smo se spustili proti Gontam. Na strmem travniku ob poti smo kmalu zagledali bele cvetke, ki so nam izdale, da smo na rastišču blagajevega volčina. Grmički so bili še v polnem cvetju in ko smo se sklonili, smo zaznali prijeten, nežen vonj. Res lepo!
Tudi tokrat nam je Vinko povedal nekaj več o blagajevem volčinu:
"Leta 1837 je domačin prinesel grofu Blagaju z Gore rumene jožefince, rožo, ki je ni poznal, zato jo je poslal kustosu Kranjskega deželnega muzeja Henriku Freyerju. Ta je ugotovil, da gre za neopisano vrsto volčina, zato jo je Blagaju na čast krstil Dafne blagayana. Rastišče si je ogledal tudi saški kralj Friderik Avgust II, ki je že takrat izrazil željo in upanje, da bomo Kranjci znali volčin varovati in preprečiti njegovo uničenje. Blagaj je v spomin na kraljevi obisk dal postaviti 4 m visok spomenik, ki ga je prof. dr. Tone Wraber opisal kot "star spomenik stari botanični kulturi na Slovenskem". Blagajev volčin je "ena najlepših-kraljevska roža slovenske cvetane". Blagajev volčin je bil skupaj s planiko na Kranjskem in Štajerskem zavarovan že leta 1898. Tako je ta vednozeleni grmiček postal tudi simbol naših naravovarstvenih prizadevanj. Nekaj časa je veljalo, da je Polhograjska Gora (Sv. Lovrenc) edino rastišče Blagajevega volčina, vendar se je kasneje izkazalo, da raste še na nekaterih drugih krajih pri nas in tudi na Balkanu. Sedaj velja za pretežno balkansko rastlino. Verjetno o nobeni drugi rastlini slovenske flore doslej niso toliko pisali. Najpopolnejša je knjiga, kustosinje prirodoslovnega muzeja Slovenije Nade Praprotnik, Blagajev volčin-naša botanična znamenitost iz leta 2004".
Vrnili smo se k avtomobilom in se odpeljali v Polhov Gradec, se sprehodili po Blagajevi poti in obiskali Hišo medu. Preden smo se razšli, smo se zahvalili Vinkotu za vse povedano in Slavkotu za vodenje pohoda.
Zapisala in fotografije prispevala: Marta Bašelj
|
Dobrodošli na spletni strani Planinskega društva Škofja Loka. Naše planinsko društvo je naslednik podružnice slovenskega planinskega društva, ki je bilo ustanovljeno 24. januarja 1907. leta za škofjeloški sodni okraj s sedežem v Selcih. 12. maja 1929. leta je bil sedež podružnice s sklepom obcnega zbora tudi formalno prenesen v Škofjo Loko.
GRMADA NAD POLHOVIM GRADCEM
