Tokrat se nas je zbralo devet pohodnikov. Pričakalo nas je sončno jutro in z veseljem smo se podali na pot. Avtomobila smo parkirali pri gostišču Betel na Planini pod Golico, potem pa smo se spopadli s strmino pred nami. Na spodnjih travnih žal narcis ni več, ker so za letos že odcvetele. Le tu in tam je še kakšna samevala. Smo pa lahko občudovali cvetja polne travnike, ki jih v dolini najdemo le še malo kje. V dolini se namreč kmetom vse preveč mudi s košnjo, tako da rože niti zacveteti ne morejo.
Med potjo smo lahko opazovali Clusijev svišč in spomladanski svišč v vsej svoji modrini, rumeni velecvetni popon in alpski ranjak, belo marjetičasto nebino in alpski kosmatinec, rožnati gadnjak in še in še bi lahko naštevala.
Po dobri uri in pol smo dospeli do koče, kjer smo se okrepili in odžejali. Po krajšem postanku se je moški del skupine povzpel na Veliko Golico (1836 m), za njimi pa smo se ženske po ovinkasti poti odpravile na mejni greben. Skupaj smo potem prečili Malo Golico in se spustili na preval Suha. Južna pobočja Golice so bila še vedno na gosto posejana z belimi zvezdami zaščitenih ozkolistnih narcis – ključavnic. Nekaj cvetja smo odnesli tudi domov, v fotoaparatih seveda. Pot smo nadaljevali po gozdu do Markljeve planine. Pri Savskih jamah sta nas že čakala avtomobila, ki sta jih prepeljala naša šoferja. Druženje smo zaključili v piceriji Gala, kjer smo si privoščili kosilo in še malo poklepetali, potem pa smo se polni novih vtisov in prijetno utrujeni odpravili domov.
Zdaj pa še nekaj besed o narcisah.
Narcise imajo menda kar 120 različnih imen. Med domačini je najbolj priljubljeno ime ključavnica. Po pripovedovanju so dobile ime ključavnice zato, ker je Sveti Peter čebelam, ki so med nabirale ob nedeljah, ko ga ne bi smele, le-tega zaklenil v cvet.
Narcise so čebulnice iz družine narcisovk. Ozelenijo takoj, ko skopni sneg in še preden ozeleni trava. Po cvetenju je pomembno, da listi ostanejo zeleni in tako omogočijo nalaganje hrane v čebulico za rast v naslednjem letu. Življenjska doba čebulice je tri leta. Raste le na travnikih, obdelanih na tradicionalen način. To pa pomeni, da je paša živali in košnja travnikov možna šele po 20. juniju. Travniki smejo biti gnojeni samo z doma pridelanimi gnojili.
Zelo pomembno je tudi osveščanje prebivalcev in obiskovalcev o škodljivih načinih ravnanja z narcisami. Narcis se ne sme trgati, ruvati ali hoditi po njih. Narcise so zavarovane že od leta 1947. Rastišča narcis so zajeta tudi v omrežje Nature 2000.
Zapisala in fotografije prispevala: Marta Bašelj |
Dobrodošli na spletni strani Planinskega društva Škofja Loka. Naše planinsko društvo je naslednik podružnice slovenskega planinskega društva, ki je bilo ustanovljeno 24. januarja 1907. leta za škofjeloški sodni okraj s sedežem v Selcih. 12. maja 1929. leta je bil sedež podružnice s sklepom obcnega zbora tudi formalno prenesen v Škofjo Loko.
GOLICA NAD JESENICAMI
