LUBNIK
Bi šli ali ne bi šli? To sva se cel teden spraševali z mentorico Ivanko Dolenc. Končna odločitev je padla v sredo: »GREMO«.

Tako se je v soboto, 12.4.2014, zbralo pred OŠ Ivana Groharja v Podlubniku osemnajst kozličkov z mentorico in vodnico Ivanko in vodnikom Franjem. To je bil za otroke prav poseben pohod, saj so se morali zbrati že ob 6. uri, pa še starše so morali pustiti doma. Vendar niso šli sami. Na pot smo se podali z gospodom Dušanom Klenovškom, izvrstnim biologom in poznavalcem tako rastlin kot živali in Petrom Jeramom, markacistom in jamarjem, pa še predstavnici Odseka za varstvo gorske narave pri PD Škofja Loka, Ana in Marta, sva bili zraven.
Po kontroli prisotnosti so si otroci nadeli lučke, kajti okrog nas je bila še tema. Tiho smo se podali na pot mimo vrtca, preko mostu na Sipici in ob reki Sori. Ko smo se začeli vzpenjati, se je kmalu prebudilo tudi sonce in pokukalo iznad hribov in oblakov in oranžno obarvalo skale na drugi strani Sore. Prisluhnili smo ptičjemu petju, nato pa pripovedovanju gospoda Dušana. Najbolj glasno se je oglašal ščinkavec in nas opozarjal, da smo na njegovem teritoriju. Nenadoma je Soro preletela velika žagarica. Malo pred vasjo Gabrovo smo opazovali rumenega strnada, ki nam je bil pripravljen kar dolgo pozirati. V vasi smo se malo odpočili in odžejali , potem pa pot nadaljevali proti vrhu. Med potjo smo srečali tudi črnoglavko in celo vijeglavko, ki je pri nas dokaj redka. Med potjo smo slišali tudi nekaj o jamah v Lubniku. S tem nas je seznanil gospod Peter.
Po štirih urah počasne hoje smo končno dosegli vrh. Najprej smo naredili skupno fotografijo in občudovali čudovite razglede na vse strani. V koči nas je čakal topel čaj, v nahrbtnikih pa malica, ki smo si jo sedaj pa res že zaslužili. Potem smo prisluhnili Ivanki, ki nam je povedala pripovedko o dveh velikanih in o tem, kako je nastal Lubnik in kako je dobil ime, iz zbirke pripovedk Kamniti most.
Vračali smo se mimo Starega gradu in skozi Vincarje. Kar prijalo nam je, da nas je gospod Dušan večkrat ustavil in nas opozoril na zanimivosti ob poti. Veliko zanimivega nam je povedal tudi Franjo, ki je odličen poznavalec gob. Z njegovo pomočjo smo našli prve letošnje gobe in sicer: užitni mavrah, češki hrčkovec, slutnjato tintarico in aprilsko rdečelistko.
Noge so bile vedno bolj težke, saj se je ura že bližala štirinajsti, ko smo se vrnili k mostu čez Sipico. Sklenili smo krog in vsak je povedal svoje vtise in kaj se je novega naučil. Poslušali smo petje kar devetnajstih ptičkov in spoznali preko dvajset rastlin. Tudi na smeti nismo pozabili. Sproti smo jih pobirali, na koncu pa ugotovili, da nismo napolnili do vrha niti ene plastične vrečke, tiste v katero po navadi v trgovini naložimo sadje.
Na koncu smo se zahvalili vsem, ki so ta pohod organizirali in spremljali.
Še enkrat se posebej lepo zahvaljujemo gospodu Dušanu Klenovšku za izredno prijetno in otrokom, od prvega do četrtega razreda OŠ, dostopno opisovanje rastlin in živali ob poti. Ivanki in Franju hvala, da sta se odločila in podprla naš predlog o pohodu ter Ani in Petru, da sta nas spremljala. Ne nazadnje pa prav lepa hvala Planinskemu društvu Škofja Loka, ki je krilo večino stroškov na tem pohodu.

Zapisala: Marta Bašelj
Fotografije prispevala: D. Klenovšek in M. Bašelj

Škofja Loka,12.4. 2014