Odpeljemo se skozi Kočevje do mejnega prehoda Petrinja – Brod na Kolpi. Tu nas počakajo planinski prijatelji iz PD Črnomelj in vsi skupaj nadaljujemo skozi Delnice, Mrkopalja, vasice Tuk, od tu pa še 11 km makadamske ceste v osrčje gozdov.
Ob cesti na planoti Matič poljana opazimo nenavadne skalne skulpture, ki so nema priča minulega časa, ko so borci med drugo svetovno vojno, leta 1944 v globokem snegu in snežnem metežu drug za drugim omagali in za vedno ostali tam.
Udeleženci izleta so gotovo razmišljali, le kakšen bo ta izlet, ko pa je vrh le borih 1300 m, pa še to tam nekje sredi gozdov, izhodišče pa na 1000 m.
Čaka pa nas presenečenje. Bijele stijene so razmetane na majhnem koščku zemlje, nekje okoli 2 km2. So pa tako raznolike, da bi si jih težko izmislil celo kak umetnik.
Krožna pot nas je vodila gori, doli, naokoli čez kraške udornine, mimo ošiljenih stebričkov in od erozije nenavadno razjedenih skal. Pod njimi je bil še sneg, na drugi strani pa cvetoče rože. Pod steno pa nas je pričakala skromna koča.
Naravne znamenitosti so se izmenjavale vso pot, nekateri so bili že utrujeni od plezanja gor in dol, pa vendar si te stene zaslužijo občudovanje, kot le malo kje in kar je najpomembneje, atraktivni izlet smo zmogli vsi.
Fotografije prispeval: Slavko Bašelj
|