Prav toplo je grelo veliko skupino planincev iz raznih koncev Slovenije, zbranih na njegovem vrhu. Odzvali smo se vabilu Planinskega društva Brežice, ki nas je že sedmo leto zapored povabilo na pohod s počastitvijo tolarja, naše prve slovenske valute.
Ni naključje, da so pomnik tolarju postavili na Velikem vrhu v občini Kozje, saj so na tem mestu arheologi pri gradnji vodnega zajetja že pred desetletji odkrili ostanke utrdbe, kjer so našli tisoč rimskih novcev sestercev. Ker je torej že imel numizmatično zgodovino, je bil strmi hrib prava izbira tudi za poklon našemu doslej edinemu samostojnemu denarju, slovenskemu tolarju. Idejo za njegovo vsakoletno počastitev je dal domačin Ivo Godler iz Osredka, občina Kozje pa ga je podprla in uredila krožno tematsko pot.
Na najvišji točki poraščenega Velikega vrha so postavili trikotno kamnito znamenje s pritrjenimi tolarskimi kovanci, prvič dani v obtok leta 1992. Napis na drevesu poleg obeležja pa nas opominja: Pohodnik, ob kamnu postoj / na tolar se spomni pokojni / nam je pomenil obstoj / postali z njim smo samostojni.
Bo res za vedno ostal naša edina samostojna valuta? Bi nam bilo danes z njim bolje?
Ja, in pohod… Bil je izjemen, tudi zato, ker so slovenski vremenarji že za naslednji dan napovedali obilne snežne padavine, mi pa smo bili veseli, ker nas je grelo toplo, skoraj pomladno sonce. Predajali smo se mu ves čas pohoda v veseli družbi planincev in prijaznih domačinov, ki so nas med postanki razvajali z okusnimi domačimi dobrotami.
Domačin Ivko Godler je bil odličen vodnik in neusahljiv vrelec podatkov o vseh kotičkih, ki smo jih videli med potjo, tja do sosedske hrvaške meje in še čez. Njegova kmetija pa se je po zaključeni krožni poti izkazala z okusno toplo malico z zares odlično klobaso, kislim zeljem in domačim vinom. Za lažjo prebavo pa sta poskrbela muzikanta s harmonikama, ki sta izza miz na plesišče zvabila najbolj poskočne pohodnike.
Ob vračanju domov je naša planinska vodnica Slavica Laznik prejela klic prijatelja Toneta Jesenka, predsednika PD Brežice, ki se nam tokrat na pohodu žal ni mogel pridružiti. Ravno v tem času je namreč sprejemal prve čestitke ob izvolitvi za novega podpredsednika Planinske zveze Slovenije. Naša čestitka zanj in za uspeli pohod je bil bučen aplavz udeležencev.
Med pohodom na Veliki vrh so nas tik ob poti pozdravljali posamezni telohi ter drobni popki spomladanske rese, ki so dajali vtis, da je mrzle zime konec. A naši vremenarji so neizprosni – še vedno je zima in red mora biti, če ne drugje, pa vsaj pri vremenu!
In res - naslednjega dne je pohlevno ponovno zapadel sneg.
Zapisala: Zlata Ramovš
Fotografije prispevali: Slavica in Alenka |