Izhodišče ture je bilo v Vrtovinu, majhni primorski vasici. Skozi vas in ob vznožju Kuclja smo opazovali rastline, ki so tipično primorske (smokve, ciprese, kakije, cedre, lovor, oleandre ... ). Vzpenjali smo se po strmi skalni poti in s pridobivanjem višine sledili različnim rastlinkim vrstam. Višje v pobočju so bila drevesa črnega bora, ki preraščajo nekdanje košenice in pašnike. Prečkali smo makadamsko cesto in po krajšem počitku začeli gristi kolena. Zaradi strmega vzpona smo tempo zmanjšali. Ob poti smo opazovali kranjski jeglič, narcise, jetrnik ... Na višini 900 m smo že občutili moč prave burje, se toplo oblekli in se brez težav povzpeli na vrh. Iz zatišja smo si ogledali bližnjo okolico, zanimiv je bil pogled nazaj v Vipavsko dolino. Nanos je bil zakrit v meglo, po okoliških vrhovih pa je že deževalo. V hitrem tempu smo pot nadaljevali proti Koči Antona Bavčerja, kjer smo si privoščili malico in daljši počitek. Ker je začelo deževati, smo se odločili, da v Predmejo ne gremo peš. Z avtobusom smo se skozi Predmejo odpeljali v Lokavec in naprej v Podnanos, tipično primorsko vas, kjer se je rodila slovenska himna. Ogledali smo si vas Podnanos in se ustavili v hramu Darka Rose in poskusili zelen – avtohtono vino, doma v zgornjem delu Vipavske doline. V prijetnem vzdušju smo se odpeljali v Škofjo Loko.
Fotografije prispevala: Ivanka Dolenc |