KRN (2244 m)
Z avtobusom smo se skozi Baško grapo odpeljali do Tolmina, skozi vas Kamno in Krn do parkirišča, kjer je bilo naše izhodišče.

Pred odhodom je glavni vodnik Franjo opisal turo in predstavil krvavo zgodovino tega območja.
Vzpon je potekal po strmem južnem pobočju Krna. Steza je speljana med pašniki in planinami. Opazovali smo planinsko cvetje in se za kratek čas ustavili na planini Slapnik. Vrh je bil že kmalu zavit v meglo, tla pa so bila vlažna in spolzka. Pri smerokazu za planino Zaslap smo zavili v desno. V enakomernem tempu smo hitro pridobivali na višini. Malo pod vrhom smo opazovali preproge srebrne krvomočnice, ki v Sloveniji uspeva v krnskih gorah in na območju Črne prsti. Po treh urah smo prispeli na vrh Krna, ki je bil zavit v meglo. Napravili smo nekaj fotografij in opisali, kaj naj bi se videlo z najvišje gore v Krnskem pogorju. Spustili smo se do Gomiščkovega zavetišča, kjer smo se okrepčali in odpočili.
Turo smo nadaljevali prečno do Krnske škrbine. Megle so se nekajkrat razkadile, tako da smo lahko opazovali vrh Krna. Na sedlu smo si ogledali ostanke prve svetovne vojne. Povzpeli smo se na 2164 m visoko Batognico, kjer je bilo med Soško fronto prizorišče nenehnih spopadov med avstro-ogrsko in italijansko vojsko. Ogledali smo si nekaj vhodov v sistem kavern in drugih rovov, v katerih so vojaki preživljali krvave boje. Vidni so kraterji, ki pričajo o eksploziji, ko so Avstrijci presenetili Italijane in z njihovim razstrelivom vrgli v zrak italijanske položaje. Po močni eksploziji se je gora znižala za več kot 10 metrov, vrh Batognice pa je dobil drugačno, bolj ravno obliko. Sledili smo Franjevi razlagi in opazovali muzej na prostem - ostanke iz 1. svetovne vojne. Spustili smo se na Prag. Ker je bil Vrh nad Peski zavit v meglo, se nanj nismo povzpeli. Med spustom do jezera v Lužnici smo se večkrat ustavili in opazovali planisko cvetje. Ob stezi so bile preproge srebrne krvomočnice, opazovali smo alpski pečni, retijski mak, velecvetni divjakovec, vretenčasti ušivec, alpsko medenico ... Ob jezeru v Lužnici, ki je najvišje ležeče Krnsko jezero, smo napravili kratek počitek in opazovali vrhove Maselnik, Srednji vrh in Škofič. Sledil je spust do planine Leskovica, kjer nam je sirar Drago razložil izdelavo sira. Nekateri so kupili tolminski sir ali skuto. Zadnji postanek smo napravili na planini Kuhinja.
Celotna tura je potekala v prijetnem vzdušju, vsi udeleženci pa so bili s turo zadovoljni. Nakateri so bili na tem območju prvič.

Zapisala in fotografije prispevala: Ivanka DOLENC