Zanimiv je bil pogled na severna pobočja Košute, slikovita je bila vas Sele, kjer še danes živijo Slovenci in slovenska beseda. Po dveh urah vožnje smo prispeli na 1069 m visoko sedlo Šajda.
Za vzpon na Ojstrc smo izbrali pot Simona Reigerja. Prvi del poti je potekal po cesti, nadaljevali pa smo po ozki stezi. Strma pot se je vila v serpentinah skozi gozd. Krajše počitke smo namenili opazovanju okolice in planinskega cvetja, ki ga je bilo res veliko. Po dveh urah hoje smo prišli iz gozda na obsežno območje, poraslo z ruševjem in travo in se po krajšem počitku podali proti vrhu. Na sedlu smo prvič zagledali vrh Obirja. Zagrizli smo v strmino in brez težav osvojili 2139 m visok Hochobir, Ojstrc. Po okrepčilu iz nahrbtnika smo si ogledali okolico. Videli smo celotne Karavanke, del Kamniško Savinsjkih Alp in Julijcev. Zanimiv je bil pogled na Dravo in Vrbsko jezero. Žal vidljivost ni bila tako dobra, da bi lahko oprazovali tritisočake nad Koroško. Malo pod vrhom smo natočili vodo iz zdravilnega vrelca. Spust je potekal v smeri Eisenkappler hutte, kjer smo imeli krajši počitek. Od tu smo spust nadaljevali do slovenske gostilne Kovač.
Celotna tura je potekala v prijetnem vzdušju in razšli smo se v pričakovanju podobnih tur.
Fotografije prispevala: Ivanka Dolenc |
Dobrodošli na spletni strani Planinskega društva Škofja Loka. Naše planinsko društvo je naslednik podružnice slovenskega planinskega društva, ki je bilo ustanovljeno 24. januarja 1907. leta za škofjeloški sodni okraj s sedežem v Selcih. 12. maja 1929. leta je bil sedež podružnice s sklepom obcnega zbora tudi formalno prenesen v Škofjo Loko.
OBIR (2142 m)
