Naša izstopna postaja je bila Loka pri Zidanem Mostu. Po dnevih dežja nas je pozdravil jasen, sončen dan. Najprej po asfaltirani cesti, nato pa po bližnjicah, nas je vodila pot proti hribu Lovrenc. S soncem obsijano mlado zelenje in od regratovih cvetov pozlačena pobočja so nas vabili, da se ustavimo in jih občudujemo.
Na vrhu vzpetine Lovrenc stoji cerkev Sv. Lovrenca iz 16.stoletja, travniki okrog cerkve pa so zaščiteno rastišče velikega modrega encijana. Ko smo se naužili lepot narave in razgledov, smo nadaljevali pot mimo nekaj kmetij, obdanih s pisanim cvetjem. Po uri in pol hoje smo prispeli na vrh Lisce.
Čeprav Lisca doseže le 948 m nadmorske višine, pa ponuja prekrasne razglede. V soncu so se bleščali s svežim snegom pobeljeni vrhovi Kamniško Savinjskih Alp, iz daljave so nas pozdravljali vrhovi Julijskih Alp s Triglavom. Vse okrog pa Lisco obdajajo Posavski hribi, ob vznožju katerih se kot srebrno zelen trak ovija reka Sava. Na samem vrhu se nahaja meteorološka postaja, tik pod njim pa sta planinski postojanki Tončkov dom in Jurkova koča. Prevzeti od lepot naše zemlje smo si v koči privoščili počitek in malico.
Za povratek v dolino smo si izbrali pot skozi vas Razbor na višini 485 metrov. Upravičeno se ponaša z nazivom najlepše hribovske vasi v Sloveniji. Dvorišča so urejena in čista, lične hiše pa obdane s cvetje. Med njimi stoji Razbornik, leta 2000 sklesan iz stoletnega hrasta, ki obiskovalcem Razborja z opisnimi tablami predstavlja osnovne podatke kraja, pa tudi veliko lepih misli. Ena takih je: »Naj pogled nahrani ti srce, žejo pogase bistre ti vode.« Sredi vasi se dviga cerkev Sv. Janeza Krstnika. V vasi deluje tudi edina ženska komuna, ki jo domačini imenujejo Šola za življenje.
Tudi pot nazaj v dolino do železniške postaje Laze je bila prijetna. Na vrtovih ob hišah so se kot poročni šopki bohotile cvetoče jablane in hruške, murni pa so veselo cvrčali. Malce utrujeni in srečni smo se odpeljali nazaj proti domu.
Zapisala: Ivica KOŽUH
Fotografije prispevala: Slavica LAZNIK |
Dobrodošli na spletni strani Planinskega društva Škofja Loka. Naše planinsko društvo je naslednik podružnice slovenskega planinskega društva, ki je bilo ustanovljeno 24. januarja 1907. leta za škofjeloški sodni okraj s sedežem v Selcih. 12. maja 1929. leta je bil sedež podružnice s sklepom obcnega zbora tudi formalno prenesen v Škofjo Loko.
LOVRENC - LISCA
